Svetovni dan gibanja
Danes obeležujemo svetovni dan gibanja, ob katerem poudarjamo pomen gibanja in zadostne telesne dejavnosti, tako odraslih kot otrok in mladostnikov.
Koristi telesne dejavnosti
Telesna dejavnost prinaša številne koristi za zdravje in dobro počutje. Redna telesna dejavnost pomaga pri obvladovanju debelosti, bolezni srca in ožilja, kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni, številnih kostno-mišičnih obolenj, preprečuje nekatere vrste raka ter uravnava in nadzira na novo nastalo arterijsko hipertenzijo in na novo nastalo sladkorno bolezen tipa 2. Poleg tega lahko ugodno vpliva tudi na duševno zdravje, saj zmanjšuje simptome tesnobe in depresije ter izboljšuje miselne procese in spanec, sploh če se izvaja na prostem v naravi, kar je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih.
Priporočila za telesno dejavnost
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) za zdravje vseh odraslih priporoča najmanj 150-300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. hitra hoja) tedensko ali 75-150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. lahkoten tek) tedensko oziroma ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti. Odrasli naj poleg aerobne telesne dejavnosti 2- ali večkrat tedensko izvajajo tudi vaje za krepitev mišic (npr. počepi, sklece, trebušnjaki). Za starejše odrasle (nad 65 let), je poleg navedenega priporočeno še izvajanje raznolike, večkomponentne telesne dejavnosti, ki poudarja funkcionalno ravnotežje in krepitev mišic, z namenom izboljšanja funkcionalnih sposobnosti in preprečevanja padcev (npr. pilates, joga, tai-chi, ples).
Največ gibanja pa seveda potrebujejo otroci in mladostniki. Zanje se priporoča vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti dnevno, vsaj 3-krat na teden pa naj izvajajo tudi visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost in tiste oblike telesne dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.
Sedentarno vedenje
V današnjem načinu življenja se podaljšuje čas sedenja ali ležanja v budnem stanju, kar imenujemo sedentarno vedenje. Le to ima dodatne negativne posledice na zdravje. V raziskavah se je namreč izkazalo, da ima pretirano dolgo oz. neprekinjeno sedenje primerljiva tveganja za razvoj kroničnih bolezni kot telesna nedejavnost.
SZO priporoča zmanjšanje časa, preživetega sede, sploh pred zasloni, kar je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih. Ta čas naj se nadomesti s telesno dejavnostjo katerekoli intenzitete.
Ukrepi za prekinjanje sedentarnega vedenja:
• doma: opravljanje gospodinjskih in vrtnih opravil, hoja med telefoniranjem,
• na poti: v službo ali po opravkih se odpravimo peš ali s kolesom, namesto dvigal izberemo stopnice,
• prosti čas: telesna dejavnost, športna rekreacija (pohodništvo, tek, plavanje, kolesarjenje, skupinske vadbe, igre z žogo…), aktivno igranje na prostem,
• v službi/šoli: aktivni/rekreativni odmori (npr. raztezne vaje, preproste dinamične vaje, vstajanje po daljšem sedenju…),
Zmanjševanje sedentarnega vedenja je najbolj učinkovito, če to postane družinska vrednota, kar pomeni, da se pri tem redno vključuje celotna družina.
VIR: NIJZ
Povezava do celotnega članka: https://nijz.si/.../svetovni-dan-gibanja-in-mednarodni.../
